Vaš zaposlitveni portal

Znesek malice v zasebnem sektorju določa kolektivna pogodba, saj njena višina ni določena z zakonom, kot nam je to poznano iz javnega sektorja. Tako minimalni znesek povračila stroška prehrane določa kolektivna pogodba, ki zavezuje podjetje glede na njegovo dejavnost. V kolikor podjetje ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, višino povračila stroška prehrane med delom določajo podzakonski akti. 

Kolikšen je maksimalni znesek povračila stroška prehrane?

Kot omenjeno, kolektivna pogodba za javni sektor določa fiksni znesek, kolektivna pogodba za delovne dejavnosti pa minimalni znesek. Delodajalec lahko izplača tudi znesek, višji od minimalnega, pri čemer mora upoštevati, da je neobdavčeni znesek le do višine 7,96€ evra za 4-8 urni delavnik. 

Več o povračilu stroška prehrane med delom si lahko preberete na povezavi. 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je redna odpoved pogodbe s strani delodajalca z odpovednim rokom na podlagi katere delavcu delovno razmerje preneha s potekom odpovednega roka, razen v primeru, ko je delavec ob poteku odpovednega roka v bolniškem staležu za celodnevno odsotnost. V tem primeru delavcu delovno razmerje preneha z dnem, ko bi se moral vrniti na delo, če tudi le za 1 uro na dan, vendar pa najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka (116. člen ZDR-1). To varstvo ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalc.

Za odpoved iz poslovnih razlogov veljajo določila, ki se nanašajo posebej na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih vsebuje ZDR-1 v členih od 89. do 108. Upoštevati pa je potrebno tudi splošne določbe, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR-1 vsebujejo v členih od 82 do 88.

Več o tem kako podati odpoved iz poslovnih razlogov si lahko preberete na povezavi. 

Odpoved zaradi nesposobnosti oziroma pravilneje odpoved iz razloga nesposobnosti je redna odpoved pogodbe s strani delodajalca z odpovednim rokom na podlagi katere delavcu delovno razmerje preneha s potekom odpovednega roka, razen v primeru, ko je delavec ob poteku odpovednega roka v bolniškem staležu za celodnevno odsotnost. V tem primeru delavcu delovno razmerje preneha z dnem, ko bi se moral vrniti na delo, če tudi le za 1 uro na dan, vendar pa najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka (116. člen ZDR-1). To varstvo ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Za odpoved iz razloga nesposobnosti veljajo določila, ki se nanašajo posebej na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih vsebuje ZDR-1 v členih od 89. do 108. Upoštevati pa je potrebno tudi splošne določbe, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR-1 vsebujejo v členih od 82 do 88.

Več o tem kako podati odpoved zaradi nesposobnosti oziroma iz razloga nesposobnosti si lahko preberete na povezavi. 

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved, v primerih določenih z zakonom, na podlagi katere delavcu delovno razmerje preneha brez odpovednega roka z dnem vročitve odpovedi.

Določila, ki se nanašajo posebej na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebuje ZDR-1 v členih od 109. do 111. Upoštevati pa je potrebno tudi splošne določbe, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR-1 vsebujejo v členih od 82 do 88.

Več o tem kako podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete na povezavi. 

1. 4 koraki za zaposlitev delavca
2.  Postopek izbiranja
3. Obveznosti z izbranim kandidatom
4. Prijava novega sodelavca v obvezna zavarovanja

Več o tem kako zaposliti delavca si lahko preberete na povezavi. 

Priporočljivo je sodelovanje s kadrovskimi agencijami, ki imajo strokovno znanje in izkušnje za pospešitev postopkov zaposlovanja.
Prav tako je pomembno dosledno upoštevanje predpisov in pravic delavcev.

Več si lahko preberete na povezavi.

Podjetja bi morala omogočiti prilagojen delovni čas ter možnost dela na daljavo, saj to povečuje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih iz te generacije.
Prav tako je pomembno, da so podjetja agilna in se hitro odzivajo na spremembe.

Več si lahko preberete na povezavi.

Employer branding je marketinška strategija, usmerjena v oblikovanje pozitivne identitete delodajalca, ki privablja, zadržuje in navdušuje talente. Ključnega pomena je za dolgoročno uspešnost in rast podjetja, saj vpliva na privabljanje visokokakovostnih kadrov ter krepi ugled podjetja na trgu dela

Več o employer brandingu si lahko preberete na povezavi.