Posebno znanje in praktične izkušnje odpirajo več vrat kot le univerzitetni naziv

Vse več mladih v Sloveniji se odloča za študij na fakulteti, kar pa še zdaleč ni dovolj za uspešno kariero. Zelo pogosto se namreč zgodi, da po končanem šolanju, delodajalec ni zadovoljen z veščinami pridobljenimi na fakulteti.

Zavzeto in dolgotrajno šolanje žal še ne zagotavlja uspešne kariere. Čeprav diplomirani, boste na Zavodu za zaposlovanje na prvo službo povprečno čakali več kot leto dni, pri tem pa se vam zlahka zgodi, da delodajalec ne bo zadovoljen z veščinami, ki ste jih pridobili na fakulteti. Zato skrbno premislite, ali se splača dolgo študirati ali se raje čim prej spopasti s trgom dela? Morda tudi v tujini.

Razlogi za težaven vstop slovenske mladine na trg dela so različni. Eden od njih je pozno končanje terciarnega izobraževanja, skupno trajanje študija je namreč v povprečju 5,8 leta, pri študentih visokošolskega izobraževanja pa celo 7 let. Veliko težavo predstavlja tudi tog trg dela, čemur se mladi s študentskim delom prilagodijo, delodajalci pa to izkoriščajo.

Če primerjamo stanje z drugimi evropskimi državami, pridemo še do ene ovire, ki slovensko mladino ovira pri vstopu na trg dela. Delodajalci so najbolj nezadovoljni z veščinami, ki jih slovenski diplomanti s fakultet prinesejo v podjetja. Prva in edina raziskava, ki jo je na to temo opravil Eurobarometer, slovensko mladino uvršča na nezavidljivo predzadnje mesto, takoj za Litvo, največ zadovoljstva pa so s svojimi sposobnostmi poželi švedski diplomiranci (sledi jim Ciper, Danska, Nemčija, Norveška in Avstrija).

Namesto da bi le čakali na boljše čase ali vladne reforme, naj mladi izkoristijo zdajšnji sistem. »Čeprav je bolonjska reforma dejansko podaljšala čas študiranja, pa je njen dosežek večja mobilnost in interdisciplinarnost,« pravi Lahovnik in pri tem opozori na študijske izmenjave, ki prinašajo dragocene izkušnje in znanje.

Vir: Finance.si