Za primerjavo podajamo poklica STROJNI TEHNIK in DIPLOMIRANI EKONOMIST
- Strojni tehnik nastopi zaposlitev pri 19 letih in v prvih petih letih prejme mesečno približno 800 ali 900 evrov neto plače. Po dopolnjenem 26. letu povprečno zasluži 67.000 evrov, znesku nista prišteti božičnica in regres.
- Diplomirani ekonomist v povprečju študira približno do 26. leta. Torej v 26. letu šele vstopi na trg dela in v prvih letih zaposlitve zasluži približno 1000 ali 1100 evrov neto mesečne plače.
Izračun: diplomirani ekonomist, ki vstopi na trg dela – potrebuje približno 28 let, da izenači prihodke strojnega tehnika, ki mesečno prejema 200 evrov manjšo plačo.
Bistveno vprašanje torej ostaja odprto. Ali izobraževanje res povečuje število delovnih mest in ali se marljivim študentom res obetata boljša plača in zaposlitev? Primerjava bazira na obdobje pred krizo in kaže na to, da na vidiku še ni takšnih obetov. Delodajalci pa kljub temu stremijo k izboraževanje mladih.
Brezposlenost v zadnjem obdobju v Sloveniji upada in sicer je v zadnjem četrtletju leta 2015 dosegala 8,4 odstotka, kar je bilo v primerjavi z zadnjima dvema letoma najmanj. Povečuje se število zaposlenih z vsaj šesto stopnjo izobrazbe, po drugi strani pa je manj zaposlitve za zaposlene z nižjo stopnjo izobrazbe od pete stopnje. Statistika števila brezposlenih kaže, da je številka brezposlenih z višjo izobrazbo poskočila za 150 odstotkov, tistih z nižjo izobrazbo pa za 110 odstotkov. Vendar je delež brezposlenih z nižjo izobrazbo sedemodstoten, delež brezposlenih z višjo izobrazbo pa 13-odstoten.
Študent se za vrsto študija odloča tudi z obzirom na višino plače. V letu 2013 so bile razlike v plači očitne: tisti z višjo stopnjo izobrazbe od šeste so prejeli plačo v višini 2292 evrov bruto, tisti s srednješolsko izobrazbo 1302 evrov bruto, tisti z osnovnošolsko izobrazbo pa 1037 evrov bruto. Plače tistih z nižjo izobrabo so od leta 2008 narasle za 16 odstotkov, tisti s srednejšolsko izobrazbo pa za 8 odstotkov. Povprečni zaposleni z dokončanim študijem pa beleži upad plače za en odstotek.
Številke kažejo na to, da z upadom plače upada tudi zanimanje za študij.
Situacijo pojasnjuje profesor iz ekonomske fakultete, Sašo Polanec. Razloži, da veliko vlogo igrajo menedžerske plače – ki jih je sicer manj, pa vendar ima velik vpliv na povprečje skupine zaposlenih z višjo izobrazbo. V času krize so namreč delodajalci začeli zmanjševati število zaposlenih z višjo izobrazbo na področju razvoja. Kratkoročno je to izvedljiva rešitev pri krčenju stroška, dolgoročno pa se tako dejanje pozna pri delovanju podjetja.
Glede rasti povprečne plače zaposlenih z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo profesor pojasnjuje, da je to posledica zvišanje minimalne plače. Strinja se s trditvijo, da je za posledico upadanja zanimanja za študij »kriva« počasnejša rast zaposlenih z višjo izobrazbo kot tistih z nižjo izobrazbo. To pa ne pomeni, da si študenti ne želijo več študirati, saj jih še vedno večina študira iz veselja do poklica, ki ga želijo opravljati.
Mnenja delodajalcev
Iz podjetja Lek pojasnjujejo, da je pri njih situacija ravno nasprotna, saj se pri njih povečuje število zaposlenih z visoko izobrazbo (tudi tistih, ki imajo magisterij in doktorat). Ta podatek še dodatno spodbuja študij ob delu, predvsem pa pomeni, da se v Leku spodbuja iskanje kadrov z višjo izobrazbo.
V podjetju Elektrina se predvsem odločajo za zaposlovanje kandidatov z višjo izobrazbo (diplomirane inženirje), saj so mnenja, da so taki zaposleni veliko bolj vztrajni in potrpežljivi pri delovnih nalogah kot tisti z nižjo izobrazbo. Vendar pa se to nanaša na starejšo generacijo študentov, na tiste, ki še niso študirali po bolonjskem načinu študija. Poleg potrpežljivosti v podjetju Elektrina pri višje izobraženem kadru tudi cenijo inovativnost ter učinkovitost, pomembni sta tudi nekonflikonost in neproblematičnost.
Podjetje Elektrina išče potencialne kandidate za zaposlitev na kariernem sejmu Job-Fair, sami pa tudi organizirajo poletno šolo, kjer zainteresirani lahko pridobijo zaposlitev, štipendijo ali študenstsko delo.
Profesor Sašo Polanec iz Ekonomske fakultete za zaključek še pojasnjuje, da se na študij vpisujejo tudi kandidati z manjšimi intelektualnimi sposobnostmi in tako je tudi Ekonomska fakulteta temu »povpraševanju« prilagodila študijski program. Posledično iz študijskega programa umikajo dva zahtevnejša predmeta. Vsem študentom, ki bi se radi čimbolje pripravili na vstop v trg dela, priporoča čim več branja tehnično zahtevnih vsebin.