Posebnosti pogodb o zaposlitvi

Po splošnih določbah o pogodbi o zaposlitvi je določeno pravilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas. Obstajajo pa tudi druge oblike in možnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi, ki jih opredeljuje ZDR-1. 

Pogodba o zaposlitvi za določen čas  (urejajo 54. - 58. člen ZDR-1)

Pogodbo o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas, če gre za okoliščine, ki jih ZDR-1 našteva v prvem odstavku 54. člena ZDR-1. Kot takšne okoliščine zakon med drugim določa tudi izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, začasno nadomeščanje odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas (razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja), zaposlitev poslovodne osebe, zaposlitev oseb, ki so vezane na mandat, opravljanje javnih del, izvedba projektno organiziranega dela idr.

Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pri tem pa je treba paziti na to, da se za prekinitev neprekinjenega dveletnega obdobja ne šteje trimesečna ali krajša prekinitev.

Če delavec, s katerim je delodajalec sklenil delovno razmerje za določen čas, ostane na delu tudi po poteku delovnega razmerja, mu delovno razmerje preide v delovno razmerje za nedoločen čas že na podlagi zakona.

Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev pri drugemu uporabniku (urejajo 59. - 63. člen ZDR-1)

Gre za tristransko pogodbeno razmerje med delavcem, zaposlitveno agencijo in delodajalcem uporabnikom, pri katerem delavec opravlja delo na podlagi napotitve. Delavčev pogodbeni delodajalec je agencija, s katero lahko sklene pogodbo za določen ali nedoločen čas. 

Delodajalec za zagotavljanje dela (agencija) in uporabnik (delodajalec) pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Ne glede na določbe pisnega dogovora je za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih odgovoren uporabnik.

Posebna pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del (ureja 64. člen zdr-1)

Sklepa jo izvajalec programa javnih del z brezposelnimi osebami, katere je izvajalec izbral izmed tistih, ki mu jih je posredoval Zavod za zaposlovanje.  

Pogodba o zaposlitvi se sklene upoštevaje posebnosti, določene z zakonom, ki ureja trg dela (ZUTD-A).

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (urejajo 65. - 67. člen ZDR-1)

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega, npr. 1- ali 4-urna zaposlitev. Pri tem pa je potrebno poudariti, da delavec lahko sklene več pogodb do polnega časa pri različnih delodajalcih.

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (urejajo 68. - 72. člen ZDR-1)

Delodajalec lahko z delavcem sklene pogodbo za opravljanje dela v prostorih po lastni izbiri - izzven delovnih prostorov delodajalca, npr. na domu delavca. Ta dela ne smejo predstavljati nevarnosti za delavca, ki delo opravlja na svojem domu in morajo soditi v dejavnost podjetja. Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi (ureja 73. člen ZDR-1)

Pri sklepanju pogodbe s poslovodnimi osebami ali prokuristi, je mogoče drugače urediti pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. 

Če poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki, ne glede na drugi odstavek 9. člena tega zakona, drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi:

  • s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
  • z delovnim časom,
  • z zagotavljanjem odmorov in počitkov,
  • s plačilom za delo,
  • z disciplinsko odgovornostjo,
  • s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Poleg omenjenih posebnosti je delo mogoče opravljati tudi na podlagi:

  • pogodbe civilnega prava (podjemna pogodba oz. pogodba o delu, avtorska pogodba,...),

    Podjemna pogodba

    S podjemno pogodbo ali pogodbo o delu se podjemnik zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal dogovorjeno plačilo. Za razliko od pogodbe o zaposlitvi, za pogodbo o delu ni predpisana obličnost. To pomeni, da se jo lahko sklene tudi ustno. Podjemna pogodba ali pogodba o delu se lahko sklene le v primeru, da podjemnik ni vključen v organiziran delovni proces naročnika, ko dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca in zanj osebno in nepretrgoma opravlja delo za plačilo. Podjemnik odgovarja naročniku z izvedbo prevzetih del tudi v primeru, če so delo opravili njegovi podizvajalci. Posebna oblika podjemne pogodbe je gradbena pogodba.

  • dijaki in študentje lahko delo opravljajo preko študentske napotnice,
  • vajenci na podlagi učne pogodbe, prakse


*Kdaj pogodba o zaposlitvi preneha?

Pogodba o zaposlitvi lahko skladno s 77. členom ZDR-1 preneha:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba o zaposlitvi za določen čas);
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe (razen če z delodajalčevo dejavnostjo nadaljuje njegov naslednik);
  • s sporazumom;
  • z redno ali izredno odpovedjo;
  • s sodbo sodišča;
  • po samem zakonu v določenih primerih:
    - ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna;
    - z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja za tujce oziroma osebe brez državljanstva;
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.


NAZAJ