Psihološki testi, ki vam pomagajo zaposliti prave ljudi - 2. del

Psihološki testi in merjenje vodstvenih kompetenc

Predstavljamo tri ključne poteze, ki se dokaj neposredno navezujejo na socialno moč vodenja. Gre za zmožnost uveljavljanja svojih stališč, mnenj in medsebojnih dogovorov, ter potrebo biti boljši (učinkovitejši) od drugih. Vodja, ki teh značilnosti nima vsaj solidno izraženih, tvega, da bo dejansko vodenje skupine (oddelka, projektnega tima...) začel prevzemati nek neformalni vodja.

Psihološki testi in merjenje vodstvenih kompetenc

V članku Psihološki testi, ki vam pomagajo zaposliti prave ljudi - 1.del smo opisovali pomemben 1. sklop, Zmožnost navezovanja in vzdrževanja stikov.

2. sklop: Zmožnost uveljavljanja in odločanja

Gre za izjemno pomemben sklop lastnosti, na podlagi katerih se je dejanska moč vodenja, od pradavnih časov razvoja človeštva, dodeljevala posameznikom. Gre za temeljne izvore socialne moči, pozitivne avtoritete in tudi vodstvenih potencialov. Izvorni vidik tega sklopa lastnosti je še danes viden povsod v živalskem svetu. Vodja tropa (in tudi plemena) mora biti zmožen ohraniti svoj položaj (ki ga »ogrožajo« ostali tekmeci), znati se mora učinkovito zoperstaviti nasprotnikom v svojih vrstah in na nek način poskrbeti za enotno in kohezivno stanje krdela ter mu zagotoviti dolgoročno možnost preživetja. Posameznik, ki tega ni znal ali zmogel zagotoviti, ni imel nikakršnih možnosti, da bi ga ostali priznali za vodjo.

Formalni postopki za izbor vodij se danes, na prvi pogled, lahko ločijo od navedenega. Temeljni vzvodi izbiranja in priznavanja satusa vodje nekemu posamezniku, pa so ostali načeloma povsem enaki kot pred tisočletji. In usmerja jih seveda povsem ista dinamika.

Tudi v sodobnem poslovne svet je zato nujno, da ocenimo, v kolikšni meri imajo posamezniki izražene lastnosti, ki so v neposredni povezavi z zgoraj omenjenimi vzvodi in dinamiko. V ta namen se osredotočamo na merjenje in ugotavljenje sledečih psiholoških kategorij, ki jih pri potencialnih vodjih pričakujemo dokaj močno izražene:

 1. Dominantnost, prodornost, zmožnost uveljavljanja

(+) Ljudje z močno izraženo dominantnostjo so praviloma samozavestni, prepričljivi in prodorni v nastopu. Kljub nasprotovanju ali neodobravanju so pripravljeni zagovarjati svoja mnenja, vztrajati pri svojih stališčih ter uveljavljati svoj pogled in prepričanje. Raje se postavijo v bran in vztrajajo, kot da bi se umaknili. So prepričani Vase, če menijo, da imajo prav, se trudijo v to prepričati tudi druge. Zlahka prehajajo v ospredje in so neodvisni v razmišljanju. Brez večjih težav tudi zavrnejo nesmiselne ali nerealne zahteve.

(-) Nizek rezultat, v večji meri kaže na ponižnost ali podredljivost. Takšni ljudje se pogosteje umikajo in večkrat popustijo zaradi "ljubega miru". So bolj prilagodlivi in konformistični.  V skupini se največkrat podrejajo in odločitve prepuščajo drugim. Redko vztrajajo pri svojih zahtevah ali odločno zagovarjajo svoja stališča.

2. Tekmovalnost, potreba po samodokazovanju

(+) Tekmovalnost je seveda povezana z Dominantnostjo in zmožnostjo uveljavljanja. Močno izražena tekmovalnost je značilna za ljudi, ki želijo izstopati iz povprečja, presegati druge ali - v širšem pomenu besede - prevladovati nad njimi. Vodi jih želja po zmagi. So praviloma usmerjeni k ciljem, ki jih želijo doseči prej kot dtugi. Redkeje so pripravljeni drugim prepustiti prednost. Pogosto jih odlikuje samoiniciativnost in precejšnja mera energije.

(-) Ljudje s šibko izraženo tekmovalnostjo pa teh potreb nimajo močno izraženih, hitreje so lahko zadovoljni z doseženim, prednost so pripravljeni prepustiti tudi drugim. Sodelovanju dajejo prednost pred tekmovanjem. Dobri odnosi in vzdušje so jim v življenju pomembnejši od zmag in prvih mest.

3. Hitrost odločitev

(+) Ta lastnost je pomembna predvsem tam, kjer zamujena  odločitev lahko povzroči večjo škodo kot napačna. Močno izražena lastnost je značilna za ljudi, ki so se zmožni hitro, brez odlašanja ali omahovanja odločati in izbirati med alternativami.

(-) Ljudje, ki imajo to lastnost šibko izraženo, pa za odločitve potrebujejo čas. Odločajo se počasi, previdno in s precejšnjim razmislekom. Stvari skrbno pretehtajo in večkrat preverijo. Kar ni vedno slabo, a ljudje od vodij zagotovo pričakujemo, da se bodo znali odločati in za svoje odločitve tudi sprejeti ustrezno odgovornost.

Seveda pa je te poteze potrebno vrednotiti v kombinaciji z ostalimi. Nič ni narobe, če je posameznik dominanten in ustrezno tekmovalen – če ga odlikuje tudi ustrezen občutek za delo z ljudmi, primerna stopnja empatije in čustvena kontrola.

Izrazita tekmovalnost in dominantnost, ki pa se kombinira z močno nezaupljivostjo do drugih, izrazitim individualizmom, nadpovprečno reaktivno agresivnostjo, občutljivostjo na kritiko in šiko čustveno kontrolo, pa zelo pogosto vodi v avtoritarnost, despotizem in potrebo po osebnem revanšizmu. Takšni vodje lahko izjemno hitro uničijo tim, ki ga vodijo ter zmanjšajo njegovo zmožnost in pripravljenoat doseganja rezultatov pod vsako kritično mejo.

Ne pozabite: Psihološki testi so pomembno orodje pri zaposlovanju pravega kandidata za razpisano delovno mesto.

Članek je pripravil Radovan Kragelj, univ. dipl. psiholog, direktor in solastnik svetovalnega podjetja Kragelj & Kragelj d.o.o. Obiščite spletno stran: www.kadrovanje.com

Preberite še članek Psihološki testi, DIY orodja in kako se odločiti za iskanje pravih kandidatov