Strokovnjak odgovarja

Spoštovani delodajalci, če imate kakšno bolj splošno vprašanje s področja zaposlovanja, pa odgovora spodaj še ne najdete, pišite na strokovnjak.odgovarja@mojaZaposlitev.si in v sodelovanju z odvetnico Judito Svetina ter vam bomo odgovorili, v kolikor bo to mogoče. Odgovor bo objavljen tudi na spletni strani portala z anonimizacijo osebnih ali drugih podatkov.
Opomba: Vprašanja posameznikov so praviloma kratka, splošna ter ne vsebujejo vseh pravno relevantnih okoliščin primera, v zvezi s katerim je zastavljeno to vprašanje. Pravno relevantne okoliščine primera je mogoče ugotoviti zgolj na podlagi individualnega razgovora s posameznikom. Zato odgovori pravnega strokovnjaka na tem portalu nujno ne pomenijo točnega in popolnega pravnega odgovora in so zgolj informativne narave. Pomenijo le pravno informacijo in ne strokovnega in pravnega mnenja in so kot takšni izključno splošne narave.

Vprašanja strokovnjaku so na voljo izključno pravnim osebam - delodajalcem.


1. Ali lahko družba zaposli tujega delavca, ki nima delovnega dovoljenja?

22. marec, 2012 - V kolikor tuj delavec, ki se želi zaposliti v Republiki Sloveniji, ne sodi v kategorijo oseb iz 5. in 9. člena ZZDT, potrebuje za zaposlitev delovno dovoljenje. Le na podlagi pridobljenega delovnega dovoljenja lahko delodajalec (domači ali tuji) z njim skleneta pogodbo o zaposlitvi ali delu. To pomeni, da je pogodba o zaposlitvi, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, nična. V takšnem primeru lahko delodajalca doleti tudi obisk delovne inšpekcije in kazen.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


2. Ali mora delodajalec delavcu, ki dela na domu, zagotoviti delovna sredstva?

11. april, 2012 - Načeloma velja pravilo, da mora sredstva in delovni material na svoje stroške zagotoviti delodajalec, razen če ni s pogodbo o zaposlitvi določeno drugače. Običajno se v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu dogovori, da bo delavec sam zagotavljal delovna sredstva in delovni material. V tem primeru mora delavcu delodajalec povrniti stroške iz tega naslova.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


3. V zadnjih štirih mesecih delodajalec zamuja z izplačevanjem plač svojim delavcem, zaradi likvidnostnih težav, ki so posledica neplačevanja zapadlih obveznosti s strani njegovih dolžnikov. Ali lahko v tem primeru delavec poda delodajalcu odpoved in od njega zahteva odpravnino?

9. maj, 2012 - Odgovor na to vprašanje je pritrdilen. Skladno z četrto alinejo prvega odstavka 112. člena ZDR lahko delavec v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delod9.majajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Iz navedenega tako izhaja, da je podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca tudi neredno izplačevanje plač, kar izhaja tudi iz uveljavljene sodne prakse. V primeru izredne odpovedi ima delavec pravico do odpravnine, kot tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Tamara Kek, univ.dipl.prav.
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


4. Objavil sem zaposlitveni oglas. Nanj sem prejel ogromno prijav in izbral kandidata. Ali moram vsem zavrnjenim kandidatom poslati obvestilo o neizbiri?

24. maj, 2012 - Da, vse neizbrane kandidate je dolžan delodajalec pisno obvestiti o njihovi neizbiri v 8 (osmih) dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Če tega ne stori, ga lahko v skladu s 5. točko prvega odstavka 231. člena ZDR doleti globa v višini 750 do 2000 EUR.  

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


5. Ali sem kot delodajalec dolžan objaviti prosto delovno mesto na Zavodu za zaposlovanje?

13. junij, 2012 - V praksi veliko zmede povzroča zamenjava pojmov prijave in objave prostega delovnega mesta. Na Zavodu za zaposlovanje RS mora delodajalec v primerih, ki jih določa zakon, opraviti le prijavo prostega delovnega mesta. Za javno objavo delovnega mesta pa zadošča objava v sredstvih javnega obveščanja.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


6. Imam delavca, ki bo čez pol leta star 55 let. Ali mu lahko dam odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov?

26. junij, 2012 - Delavec bo z dopolnitvijo 55 let starosti uvrščen v t.i. zaščiteno kategorijo delavcev. Brez njegovega pisnega soglasja mu ne bo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Razen v primeru, da je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino oz. da je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR in v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


7.   Ali mora delodajalec Zavodu za zaposlovanje RS posredovati obvestila o potrebi po sklenitvi oziroma obvestila o sklenjeni podjemni ali avtorski pogodbi?

3. julij, 2012 - Ne. Od 1. 1. 2011 teh podatkov skladno z novim Zakonom o urejanju trga dela Zavodu ni več treba posredovati.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


8. Delavec je huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Kot delodajalec smo mu izdali opozorilo o izpolnjevanju obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Delavec v enem mesecu od prejema opozorila ponovno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Ali mu lahko damo redno odpoved iz krivdnih razlogov, četudi kršitvi nista bili istovrstni?

17. september, 2012 - Da, delodajalec lahko v primeru ponovne kršitve, prične postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga, četudi kršitvi nista bili istovrstni.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


9. Delavec mi je izredno odpovedal delovno razmerje, čeprav menim, da za to niso bili podani pogoji. Ali lahko vložim tožbo in izpodbijam odpoved pogodbe o zaposlitvi.

12. november, 2012 - Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijani odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo da delavec, četudi gre za izredno odpoved delavca. Delodajalec lahko le v morebitnem sporu, ki ga sproži delavec, ugovarja, da ni dolžan plačati odpravnine in odškodnine po drugem odstavku 112. člena ZDR.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


10. Delavec je sam podal odpoved delovnega razmerja. Z dnem, ko nam je podal odpoved, ga ni bilo več v službo. Po pogodbi o zaposlitvi imamo dogovorjen 60 dnevni odpovedni rok. Kaj naj kot delodajalec storimo?

5. december, 2012 - V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, je ta dolžan prihajati na delo še ves čas odpovednega roka, razen, če se nista delavec in delodajalec dogovorila drugače (npr. dogovorila krajši odpovedni rok, sklenila dogovor, da bo v času odpovednega roka koristil letni dopust .....). Kršitev odpovednega roka s strani delavca je lahko podlaga za odškodninsko tožbo za škodo, ki jo je delodajalec iz tega naslova utrpel.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


11. Delavec je zaposlen za določen čas, po uveljavitvi novega ZDR-1 z dnem 12.04.2013 pa ga bomo zaposlili za nedoločen čas. Ali je v primeru delodajalec oproščen plačila prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti?

2. april, 2013 - Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD-A), objavljena v Uradnem listu št. 21/13 z dne 13. 3. 2013, je v 36. členu uredila posebno ureditev plačevanja prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti. Nanaša se le na delovna razmerja, sklenjena po uveljavitvi ZUTD-A, tj. po 12. 4. 2013. Novela je določila oprostitev plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti, če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in obveznost plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas, če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

Določba 39. člena ZUTD-A se, kot že rečeno, nanaša na dohodke, izplačane za obdobje prvih dveh let zaposlitve, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas po uveljavitvi ZUTD-A. Glede na vsebino navedenega člena menim, da oprostitev pride v poštev tudi za primer, ko ima delavec pred 12. 4. 2013 z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Namen določbe je namreč prav v zmanjševanju sklepanja pogodb za določen čas, kar je bil tudi namen zakonodajalca in v stimuliranju delodajalcev za sklepanje pogodb za nedoločen čas.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


12. Pri kateri starosti je moški zaščiten, kadar gre za prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov (višek) v javnem sektorju (šolstvo) po novi zakonodaji?

9. julij, 2013 - Nov zakon (ZDR-1) spreminja potrebno število let oz. obdobje, ki delavcu omogoča posebno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati POZ iz poslovnega razloga, dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V skladu z 226. členom bo prehodno obdobje (do 58 leta) trajalo do leta 2017 (glej tabelo).

LETO

2013

2014

2015

2016

2017

MOŠKI

54 let, 4 mes.

55 let

56 let

57 let

58 let

ŽENSKE

55 let

55 let

56 let

57 let

58 let

Navedena sprememba števila let se nanaša zgolj na varstvo pred odpovedjo, sicer pa ostaja »starejši delavec« po ZDR-1 tisti delavec, ki je star 55 let (enako kot v ZDR) in ima na podlagi zakona pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega (če se delno upokoji) in posebno varstvo, da starejšemu delavcu brez pisnega soglasja ni mogoče odrediti nočnega ali nadurnega dela.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


13. Ali se lahko pri individualni pogodbi o zaposlitvi dogovorimo za daljši odpovedni rok od 60 dni, če da odpoved delavec? 

4. december, 2013 - Glede vprašanja, ali je odpovedni rok v primeru, ko delavec poda odpoved, lahko daljši od 60 dni, menim, da ZDR - 1 zelo jasno odgovarja na to vprašanje. Daljši odpovedni rok kot 60 dni po mojem mnenju ne bo užival sodnega varstva v primeru odpovedi s strani delavca. Daljši odpovedni roki pa so po mojem mnenju dopustni v primeru sklepanja individualnih pogodb z delavci v poslovodnih organih. Delodajalec v pogodbi sicer lahko dogovori daljši odpovedni rok, vendar, kot že rečeno, v primeru spora z delavcem glede dolžine odpovednega roka bo sodišče opravilo presojo v okviru zakonskih določb.

Tamara Kek - odvetnica
Odvetniška pisarna Vakanjac – Kek


14. Odpravnina v primeru krajšega (polovičnega) delovnega časa

5. februar, 2014
V: Od 1.1.2013 imamo zaposleno kuharico za določen čas. Do 30.09.2013 je delala krajši delovni čas od polnega – 50% - 20 delovnih ur tedensko, od 1.10.2013 do 31.12.2013 pa dela krajši delovni čas od polnega – 70% - 28 delovnih ur tedensko. S 1.1.2014 ne želi več podaljšati pogodbe o zaposlitvi. Ali je prav, da ji izplačamo odpravnino le za 3 mesece ter ali se 1/5 oz 20% izračuna od osnove njene dejanske plače – 70%  ali od plače, ki bi jo dobila za polni delovni čas.

O: Najprej je potrebno opozoriti, da je obrazložitev zastavljenih vprašanj pomanjkljiva, saj ne podaja podatka iz katerih zakonitih razlogov sta bili s predmetno delavko sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas ( v nadaljevanju PZ za določen čas ). ZDR-1 namreč v 2. stavku 3. odstavka 79. člena določa, da delavec nima pravice do odpravnine v primeru prenehanja PZ za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,  v primeru prenehanja PZ za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja PZ za določen čas za opravljanje javnih del oziroma v primeru prenehanja PZ za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Prav tako iz obrazložitve ne izhaja ali je delodajalec želel s predmetno delavko, za nadaljevanje delovnega razmerja, skleniti PZ za nedoločen čas za ustrezno delo, pa je delavka to odklonila. Tudi v takšnem primeru delavka po 7. odstavku 79.člena ZDR-1 do odpravnine ne bi bila upravičena, seveda ob predpostavki, da ji je bila sklenitev nove PZ za nedoločen čas uradno ponujena.

Odgovor v nadaljevanju, na vprašanje ali je prav, da se delavki izplača odpravnina le za 3 mesece, je zato podan ob predpostavkah, da sta bili PZ za določen čas s predmetno delavko sklenjeni iz zakonitih razlogov iz katerih ima delavka pravico do odpravnine ter ji ni bila ponujena sklenitev PZ za nedoločen čas za ustrezno delo, pa je to odklonila.

Določbe ZDR-1 ( 3. do 7. odstavek 79. člena), ki se nanašajo na pravico do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas  se po določilu 3. odstavka 230. člena  ZDR-1 v prehodnih in končnih določbah, uporabljajo za PZ, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi zakona, to je po 12.04.2013. Iz navedene določbe 3. odstavka 230. člena, ob zgolj gramatikalni razlagi te določbe, na zastavljeno vprašanje ali se izplača odpravnina le za 3 mesece, izhaja pritrdilen odgovor.

Vendar pa je potrebno ob tem opozoriti, da si, v komentarju 79. člena ZDR-1 ( Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reformi trga dela 2013, stran 357 ), avtor komentarja mag. Darko Krašovec, ki je sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zastavlja vprašanje razlage navedene določbe 3. odstavka 230. člena kateri čas se šteje v referenčno obdobje za izračun višine odpravnine za tiste delavce, ki so do 12.04.2013 že imeli sklenjeno PZ za določen čas in so po tem datumu sklenili novo, pri čemer je delavcu delovno razmerje prenehalo s potekom časa nove PZ, torej za primer, ki je povsem enak primeru kot izhaja iz obrazložitve predmetnega primera.  Iz odgovora mag. Darka Krašovca v navedenem komentarju izhaja, da je delodajalec zagotovo na varni strani, če bo delavcu pri izračunu osnove za odpravnino in izplačilu odpravnine štel celotno delovno dobo dela za določen čas pri njem, četudi so bile nekatere pogodbe sklenjene (in so se iztekle) pred 12.04.2013, vsaj ena pa je bila sklenjena po 12.04.2013. Pri tem pojasnjuje, da bi takšno razlago lahko izpeljali tudi iz načela »v korist delavca« in ne nazadnje tudi iz namena zakonodajalca ob sprejemanju ZDR-1 v zvezi z zmanjševanjem sklepanja PZ za določen čas.

Opozorilo na navedeni komentar ZDR-1 je potrebno, ker iz njega posredno izhaja možnost, da se bo lahko sodna praksa, glede odpravnin vezanih na prenehanje PZ za določen čas, izrekla za upoštevanje celotne delovne dobe za določen čas pri delodajalcu, kar bi pomenilo, da bi delavka v predmetnem primeru, v primeru, da ji bo izplačana le odpravnina za 3 mesece, ob takšni sodni praksi, lahko v roku 5 let od izplačila, zahtevala pripadajočo razliko.

ZDR-1 v 3. odstavku 65. člena določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Za odpravnine v primeru prenehanja PZ za določen čas pa ZDR-1 v 4. odstavek 79. člena določa, da je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 

Odvetnica Judita SVETINA


15. Ali je po novem zakonu ZDR-1 prenehanje potrebe zgolj pri prvem uporabniku dovoljen razlog za redno odpoved iz poslovnega razloga, če je pogodba z agencijo za zaposlitev sklenjena za nedoločen čas?

24. februar, 2014 - Če prav razumem vaše vprašanje, vas zanima, če vam lahko agencija (po ZDR-1- delodajalec za zagotavljanje dela) odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če je ta sklenjena za nedoločen čas in je šele pri prvem uporabniku prenehala potreba po vašem delu (kar razumem kot vprašanje, ali bi agencija to lahko naredila šele, ko bi prenehala potreba po vašem delu pri kakšnem naslednjem uporabniku).  

Odgovor je pritrdilen. Agencija vam pogodbo lahko odpove. Prav po ZDR-1 je jasno, da agencija, zaradi predčasnega prenehanja potrebe po delu delavca pri uporabniku, ne sme biti odpovedana le, če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas in se mora torej ta pri agenciji izteči (3.odstavek 60.člena ZDR-1).

Glede odpovedi iz poslovnih razlogov pri pogodbi za nedoločen čas, ZDR-1 ne določa razlik za agencijo ali druge delodajalce in torej za vse velja enako. Tako ZDR-1 tudi nima določbe, ki bi agenciji dovoljevala odpoved pogodbe za nedoločen čas iz poslovnih razlogov šele v primeru, da bi delo delavca postalo nepotrebno pri drugem ali naslednjih uporabnikih in torej agencija pogodbo lahko odpove že v primeru prvega uporabnika, seveda ob pogoju, da dela za vas nima.

Odvetnica Judita SVETINA


16. Delavec ima pogodbo o zaposlitvi – sklenjeno v času ZDR, v njej ima 3 mesečni odpovedni rok. Sedaj je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in zahteva odpovedni rok v skladu z novim zakonom ZDR_1 – torej 60 dni. Omenim naj še, da družba še ni uskladila svoje pravilnike o delovnem razmerju z novim zakonom – ima torej Pravilnik o delovnih razmerjih po starem zakonu. Zanima nas ali je delavec upravičen do skrajšanega odpovednega roka – torej le 60 dni, čeprav ima v pogodbi navedeno 3 mesece?

17. julij, 2014 - Zaradi 94. člena ZDR-1, ki je bistveno spremenil 92. člen ZDR, delavca 3 mesečni odpovedni rok v pogodbi o zaposlitvi ne veže več, ne glede na to, da pogodba o zaposlitvi ni bila spremenjena ter prav tako ne akti delodajalca. Gre za neposredno zakonsko omejitev, ki se jo ne more preseči ne z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi , ne v kolektivni pogodbi (ne vpliva tudi podpis pogodbe pred uveljavitvijo ZDR-1 saj ZDR-1 navedeno zakonsko omejitev ne veže na pogodbe po uveljavitvi ZDR-1). Tudi če delodajalec zakonskega določila ne bi spoštoval, delavec lahko po poteku 60 dnevnega odpovednega roka z delom pri delodajalcu preneha, ne da bi ga lahko doletele kakršne koli sankcije .   

Odvetnica Judita SVETINA


17. Lahko delodajalec poda vlogo za svojega zaposlenega glede informativnega izračuna datuma izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 oz. za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine po ZPIZ-2. Ali lahko to stori samo delavec osebno?

19. januar, 2015 - Po 3. odstavku 114. člena ZDR-1 lahko delodajalec z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev do starostne pokojnine, zaradi ugotavljanja možnosti odpovedi PZ iz poslovnih razlogov, pridobi podatke iz zbirk ZPIZ.

Odvetnica Judita SVETINA


18. Zaradi zaprtja poslovne enote bomo odpustili 55 letno zaposleno s 37 leti delovne dobe. Kaj smo ji dolžni izplačati, ali smo ji dolžni izplačati odpravnino v celoti, je možnost dogovora o znesku odpravnine med delavcem in delodajalcem? Delavki sicer pripada nadomestilo na ZRSZ do upokojitve.

14. maj, 2015 - Starost in delovna doba delavke ter posledična okoliščina, da bo imela delavka na Zavodu RS za zaposlovanje pravico do denarnega nadomestila do upokojitve, ne vpliva na pravico do odpravnine in njeno višino in je delavka upravičena do odpravnine kot jo določa 108. člen ZDR-1. Po veljavni sodni praksi se delavec in delodajalec lahko dogovorita le za višjo odpravnino, kot jo določa navedeni člen ZDR-1, med tem ko se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati ali dogovoriti nižjo odpravnino, kot jo določa ZDR-1, ker gre za neodtuljivo pravico delavca. Tudi če se delavec pravici do odpravnine pisno odpove ali dogovori nižjo odpravnino kot jo določa ZDR-1, lahko pripadajočo odpravnino ali njeno razliko iztoži.

Odvetnica Judita SVETINA


19. Kako naj v podjetju pravilno vodimo postopek za delavca, ki je zaposlen za nedoločen čas od leta 2009 za polni delovni čas, sedaj pa imamo resen problem zaradi pomanjkanja dela in bi ga želeli zaposliti samo za polovični delovni čas.

5. junij, 2015 - V primeru, kot ga navajate, morate delavcu vročiti redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, ki mora biti resen in utemeljen in mu hkrati ponuditi v podpis novo PZ, ki mora biti priložena odpovedi ter o odpovedi obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Ker boste delavcu ponudili sklenitev nove PZ s krajšim delovnim časom kot je dogovorjen z dosedanjo PZ, delavec lahko sklenitev nove PZ zavrne ter mu posledično delovno razmerje preneha s potekom odpovednega roka s pravico do izplačila polne odpravnine.

Če delavec novo PZ, kljub skrajšanemu delovnemu času sprejme, kar pomeni, da v 15 dneh od prejema odpovedi in nove PZ, novo PZ podpiše, je delavec upravičen do sorazmernega dela odpravnine v višini kot ga, ob sprejemu nove PZ, z delavcem dogovorite.

V obeh primerih delavec lahko odpoved izpodbija s tožbo na pristojnem Delovnem sodišču. Če bi sodišče razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, se bo v primeru, da je delavec novo PZ podpisal štelo, da je bila nova PZ sklenjena pod razveznim pogojem in ni pričela veljati ter bo ostala v veljavi stara PZ s pravico delavca, do vseh izplačil po stari PZ vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če pa bo delavcu delovno razmerje prenehalo, ker ni podpisal nove PZ pa ga bo sodišče lahko reintegriralo nazaj v delovno razmerje s pravico do vseh izplačil, ki bi mu iz naslova delavnega razmerja pripadala od prenehanja do reinegracije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ali pa odločilo, da delavcu delovno razmerje preneha na podlagi 118. členu ZDR-1 z dnem odločanja sodišča, s pravico do vseh izplačil, ki bi mu iz naslova delavnega razmerja pripadala od prenehanja do odločitve sodišča, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter delavcu dosodilo tudi odškodnino.

Odvetnica Judita SVETINA


20. Zanima nas prenos lanskega dopusta v letošnje leto. Imamo nekaj primerov zaposlenih, ki jim je bil lansko leto odmerjen letni dopust, vendar so bili zaradi bolezni ali porodniške odsotni celo leto (niso delali niti en dan v letu 2016). V 162. členu ZDR-1 piše, da mora delavec v tekočem letu izkoristiti vsaj 10 dni letnega dopusta,
preostalo pa lahko prenese v naslednje leto. Mi si to razlagamo, da delavcu teh »obveznih« 10 dni zapade (se briše), preostanek pa lahko koristi do 30.6..

A je naša interpretacija zakona pravilna? V kakšnem primeru lahko koristijo lanski dopust do 31.12.?

4. januar, 2017 - Skladno določilu 3. odstavka 162. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. 

Delodajalec je torej dolžan delavcu zagotoviti izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, če delavec to želi. Delavec pa je dolžan v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija prihodnjega leta.

Posledica nizkoriščenih vsaj dveh tednov letnega dopusta v tekočem koledarskem letu iz ZDR-1 izrecno ne izhaja. Glede na pravico do prenosa le preostanka, pa je lahko razumeti kot prenehanje pravice do koriščenja dveh tednov, ki bi morala biti koriščena v tekočem koledarskem letu, seveda pod pogojem, da nekoriščenja ni povzročil delodajalec.
Od navedene izrabe v 3. odstavku 162. člena ZDR-1 pa ZDR-1 v 4. in 5. ostavku 162. člena določa izjeme tako, da:
- ima po 4. odstavku 162. člena ZDR-1 delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.
- po 5. odstavku 162. člena pa delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

Odvetnica Judita SVETINA


NAZAJ