Zdravstveni absentizem - odsotnost od dela iz zdravstvenih razlogov

Kandidat, ki išče službo, je pred pričetkom dela s strani delodajalca praviloma napoten na zdravstveni pregled. Namen takšnega pregleda je ugotoviti, ali je kandidat sposoben opravljati delo na razpisanem delovnem mestu, pri čemer je najpomembnejši vidik zdravstveno stanje. Stroške pregleda krije delodajalec.

Zdravstveni absentizem - odsotnost od dela iz zdravstvenih razlogov (vir: pixabay.com)

Zdravstveni absentizem (nepredviden izostanek od dela) je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja za delodajalca velik problem, saj gre za enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih. Pojmi ''zdravstveni absentizem'', ''začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov'', ''bolniški stalež'' in ''bolniška'' so sinonimi in označujejo čas, ko zaposleni ne dela. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi nezmožnost zaposlenega za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas. 

Pravico do odsotnosti od dela z nadomestilom plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v določenih drugih primerih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, UL RS, št. 21/13). Pravica do nadomestila in njena podrobnejša opredelitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodatno določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter  v nekaterih z njim povezanih predpisih.

V Sloveniji je višina nadomestil za odsotnost z dela med najvišjimi v Evropi, poleg tega pa edini v EU poleg Bolgarije nimamo zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža.

Zato ni čudno, da se Slovenija uvršča v sam vrh tako po deležu odsotnih delavcev (z 28,1 % odsotnih je med 31 državami na 7. mestu), kot po številu povprečnega trajanja odsotnosti delavcev v staležu (z 30,8 dni na delavca je na 3. mestu).

Dejavniki, ki vplivajo na pojav bolniškega staleža:

  • Dejavniki znotraj podjetja: neustrezni in nehigienski pogoji dela, konfliktni medsebojni odnosi, slaba organizacija dela, oddaljenost od družine, nerazumevanje vodstva.
  • Družbeni dejavniki: konfliktne situacije in drugi težji problemi znotraj družine delavca.
  • Organiziranost in delo zdravstvene službe z dolgotrajno diagnostiko, preobremenjenostjo zdravnikov, slabo vodeno medicinsko dokumentacijo delavca in pomanjkanjem ustreznega kadra.
  • Zdravstveni dejavniki: medicinski vzroki.

Primerjava ureditev odsotnosti z dela v posameznih državah EU

V 6 državah delodajalci ne plačujejo zaposlenim v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov (Češka, Estonija, Grčija, Irska, Ciper in Portugalska), trajanje pravice do bolniškega staleža je praviloma omejeno. 100 % nadomestila najdemo le v 5 državah, in to za določene primere ali krajše število dni. 70 % nadomestilo in manj ima največ, 11 držav.

Sistem čakalnih dni (obdobje, ko posameznik nima pravice do nadomestila) ima več kot polovica držav, pri čemer je število čakalnih dni od 1 do 9, najpogosteje 3 čakalni dnevi.

Država

Obvezna predložitev zdravniškega potrdila

Čakalni dnevi

Obveznosti delodajalca

Nadomestilo iz javnih sredstev

Najdaljša dolžina trajanja bolniškega staleža

Bolgarija

da, za več kot 7 zaporednih dni ali več kot 40 dni v letu odobritev komisije

ni čakalnih dni

od prvega dne

80 %

ni omejitve

Češka

da, od 1. dneva dalje

ni čakalnih dni

60 % od 4. do 14. delovnega dneva

60 % od 15. do 30. dneva, 66 % od 31. do 60. dneva, 72 % od 61. dneva

380 dni

Danska

da, od 4. dneva dalje

ni čakalnih dni za zaposlene,

14 dni za samozaposlene - možnost posebnega zavarovanja

možni dogovori v kolektivnih pogodbah, v teh primerih dobi nadomestilo delodajalec

določeni maksimalni zneski

52 tednov v 18 mesecih

Nemčija

da, od 4. dneva dalje

ni čakalnih dni

100 % plače 6 tednov za vse delavce

70 % normalne plače (vendar ne več kot 90 % neto plače)

78 tednov v 3 letih

Španija

da,

na 4. dan odsotnosti ga je potrebno izdati in v 3 dneh dostaviti delodajalcu

3 dni

od 4. dneva do 15. dneva bolniške

od 4. do 20. dneva 60 %, od 21. dneva dalje 70 %

12 mesecev

Francija

da

3 dni

odvisno od posebnega nacionalnega dogovora

50-66,66 %

12 mesecev v treh letih

Italija

da,

delodajalec lahko zahteva kontrolo

3 dni, razen za TB

100 % plače največ 180 dni na leto

50 %, po 21. dnevu 66,66 %, pri hospitalizaciji znižanje za 2/5

6 mesecev

Madžarska

da, ni roka za predložitev

ni čakalnih dni

70 % plače do 15 delovnih dni letno

60 %

50 % pri hospitalizaciji

12 mesecev

Nizozemska

ne, obvestilo v 24 urah o bolezni pristojni instituciji, počakati doma do klica ali obiska inšpektorja

ni čakalnih dni

70 % plače 104 tedne

70 %, upošteva se zgornja omejitev dnevne plače 185,46 EUR

104 tedni

Avstrija

da, od 4. dneva dalje

3 dni ,

če odsotnost ni bila sporočena v roku 1 tedna, od dneva obvestila dalje

6-12 tednov 100 % plače, nato 4 tedne 50 % plače

50 %, 60 % od 43. dneva dalje, zgornja omejitev

52 tednov, lahko se podaljša do 78 tednov

Portugalska

da, v 5 dneh poslati

3 dni, razen v določenih primerih

ne

65-75 %, povečuje se z dolžino trajanja

1.095 dni, (36,5 mesecev)

Finska

da, od 9. dneva dalje

9 dni

100 % plače prvih 9 dni

določeni zneski, cca 70 %

300 dni v 2 letih

Slovenija

da, za prvih 30 dni, za več odobritev komisije

ni čakalnih dni

prvih 30 dni, 100 % za poklicno bolezen in nesrečo pri delu, 80 % za ostale primere

80 % - poškodbe izven dela in nega

90 % - bolezni

100 % - v določenih primerih (poklicne bolezni, poškodbe pri delu …)

ni omejitve

Slovaška

da, od 1. dneva dalje, možnost ponovne ocene enkrat v 4 tednih

ni čakalnih dni

25 % plače prve 3 dni,

55 % plače od 4. do 10. dneva

55 % od 11. dneva, zgornja omejitev, nižji % v primerih namernih poškodb, alkohola, drog, brez nadomestila 30 dni ob nespoštovanju navodil

52 tednov

Vir: https://www.gzs.si/pripone/e-BILTEN_absentizem.pdf

Pravica do odsotnosti in do nadomestila je v Sloveniji zakonska pravica, ki zagotavlja zaposlenim in določenim drugim skupinam prebivalstva socialno varnost tudi v času, ko iz zdravstvenih razlogov niso zmožni delati.

Bolniški stalež je odvisen predvsem od treh dejavnikov: razmer pri delu, potreb delavcev in odločitve zdravnika. Po pretečenih prvotnih 30 delovnih dneh se v to razmerje vključi tudi ZZZS.

Stroške zaposlenega, ki je začasno zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, 30 delovnih dni krije delodajalec (pozor: to pomeni v praksi 1,5 koledarskega meseca), šele po tem času prevzame stroške zdravstvena zavarovalnica.

Nadomestilo plače v breme ZZZS od prvega delovnega dne zadržanosti od dela v primeru:

  • presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe,
  • darovanja krvi na dan, ko zavarovanec prostovoljno daruje kri in posledic dajanja krvi,
  • nege ožjega družinskega člana,
  • izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik,
  • poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena ZZVZZ;

Odstotek osnove za nadomestilo je razviden iz spodnje preglednice.

Razlog zadržanosti od dela

Odstotek osnove do 90 koledarskih dni zadržanosti od dela

Odstotek osnove nad 90 koledarskih dni zadržanosti od dela

- presaditev živega tkiva in
  organov v korist druge osebe
- posledic dajanja krvi ter
- izolacije, ki jo odredi zdravnik

90%

100%

- poklicna bolezen
- poškodba pri delu

100%

100%

- bolezen

80%

90%

- poškodba izven dela
- spremstvo, ki ga odredi zdravnik

70%

80%

- nega družinskega člana

80%

80%

- darovanje krvi

100%

-

Za obračun nadomestila plače zaradi bolezni ali poškodbe izven dela se upošteva urna postavka/osnova iz preteklega meseca (za zadržanost od dela do 30 delovnih dni).

V kolikor bolniški stalež traja dlje kot 30 dni (kar pomeni, da se refundira s strani ZZZS), se upošteva urna postavka/osnova iz koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. To pomeni, da za leto 2018 upoštevamo prejemke iz leta 2017 (obvestilo o izplačanih prejemkih za preteklo koledarsko leto je delodajalec dolžan izročiti zaposlenim do konca januarja vsako leto).

Osnova iz preteklega koledarskega leta se uporabi tudi za obračun nadomestila za zadržanost od dela, ki je v breme ZZZS od prvega delovnega dne (glej zgoraj).

Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na portalu e-Vem (Postopki za podjetje -> ZZZS -> Nadomestilo plače – refundacija) ali pošlje v fizični obliki po pošti najkasneje 8. dan po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo.

Pripravila:

Sabina Aleš, MBA se je po končanem študiju ekonomije zaposlila v mednarodni farmacevtsko-kemijski korporaciji. Po dolgoletnem vodenju področij financ, računovodstva in administracije v velikem sistemu se je odločila za samostojno pot.

Njeno poslanstvo je svetovanje in pomoč samostojnim podjetnikom na začetku poslovne poti, vodenje knjig manjšim podjetjem ter podpora pri administrativnih in kadrovskih opravilih.

L.M.I.-poslovno in osebno svetovanje, Sabina Aleš s.p.

Tel: 041/622-699

E-naslov: sabina.ales@siol.net