Pomen vseživljenjskega izobraževanja

»Da bo moje delo vredno več, se moram ves čas izobraževati!« Pomen vseživljenjskega izobraževanja
Ko se sveži diplomant danes z diplomo v roki poda na trg dela, se mora zavedati, da se njegovo učenje pravzaprav šele začenja, ne pa končuje. Tudi tisti z delovnimi izkušnjami se učenju težko izognejo; če želijo ostati zaposljivi in konkurenčni, je nenehno izobraževanje in iskanje novih znanj pravzaprav edina prava rešitev. Katera so tista znanja, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo in kako do njih, pa so nam zaupali na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije in Andragoškem centru Slovenije.

Iskanje prve, nove ali pa morda boljše zaposlitve je dandanes pravi boj, za katerega morate biti primerno oboroženi. Žal za veliko število iskalcev zaposlitve to ne velja. »Med iskalci zaposlitve je veliko takih, ki nimajo razvitih temeljnih veščin (kompetenc), ki so potrebne za opravljanje dela v sodobnih razmerah,” pravi Erika Brenk z Andragoškega centra Slovenije. Tudi to je razlog, da boste z dodatnimi znanji izstopali iz množice ostalih kandidatov in si tako precej izboljšali možnosti za zaposlitev.

Moje delo in formalna izobrazba

Področja, na katerih si lahko pridobite dodatno izobrazbo, so seveda številna in od vas ter od poklica, ki ga opravljate oziroma želite opravljati, je odvisno, za katera nova znanja se boste odločili. Če morda niste uspeli zaključiti formalne izobrazbe, je dobra ideja, da začnete s pridobivanjem osnovne formalno veljavne  listine, na podlagi katere boste lažje zgradili svojo kariero. Tak način grajenja izobrazbe opažajo tudi na Andragoškem centru Slovenije: »Iskalci zaposlitve se izobražujejo za pridobitev višje stopnje izobrazbe od že dosežene, saj njihova izobrazba, ki so si jo pridobili pred časom, običajno danes ne zadošča več za opravljanje želenega poklica. Po podatkih iz Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih, ki ga pripravljamo na Andragoškem centru Slovenije, je za to ciljno skupino največja ponudba na izobraževalnih programih (s tem je povezano tudi povpraševanje po izobraževanjih) za pridobitev srednje tehnične, strokovne ter splošne izobrazbe in srednje poklicne izobrazbe, pa tudi za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe,” nam je zaupala Erika Brenk.

Dostop do formalne izobrazbe je danes resnično olajšan, zato si lahko dokončanje študija privoščite tudi tisti, ki večino svojega časa namenjate delu. Izredni študij je namenjen ravno zaposlenim študentom, zato je urnik predavanj in vaj prilagojen vašemu delovnemu času, v zadnjem času pa je vse bolj priljubljen tudi študij na daljavo, pri katerem lahko vse obveznosti opravite kar od doma in to takrat, ko vam to najbolj ustreza.

Moje delo in dodatna znanja

Seveda je formalna izobrazba le temelj za nadaljnja znanja, saj bodo delodajalci dandanes od vas zahtevali še mnogo več kot le spričevalo ali diplomo. Erika Brenk zato dodaja, da je za iskalce zaposlitve, ki želijo ostati konkurenčni na trgu dela, “pomembno, da si stalno pridobivajo tudi dodatna neformalna znanja in spretnosti. Najpogosteje so to znanja jezikov, dodatna računalniška znanja, izobraževanja za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), pa tudi bolj specializirana znanja, npr. s področja komuniciranja, poslovnih in upravnih ved, usposabljanje za knjigovodska in računovodska dela in podobno.”

Možnosti so torej številne, katera pa so tista znanja, ki jih delodajalci resnično iščejo? Na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije so nam povedali, da “delodajalci pri zaposlovanju novih kandidatov v prijavah prostih delovnih mest poleg zahtev po formalni izobrazbi pogosto navajajo še druge pogoje, ki naj bi jih izpolnjevali kandidati za zaposlitev. Zahteve delodajalcev se povečujejo s stopnjo zahtevnosti dela, kar se še posebej kaže v zahtevah po računalniških in jezikovnih znanjih ter drugih sposobnostih. Poleg zahtevnosti dela na zahteve delodajalcev vpliva tudi področje dela posameznega poklica. Dodatna znanja lahko delimo na zelo specifična, ki so značilna za čisto specifičen poklic, kot npr. za finančnike poznavanje računovodskih standardov, davčne zakonodaje, poznavanje specifičnih računalniških programov, npr. VASCO, PANTHEON, SOAP, ter na tako imenovane ključne kompetence, ki se uporabljajo pri različnih poklicih, kot so znanje tujih jezikov, računalniška znanja, vozniški izpit, komunikacijske sposobnosti, sposobnost vodenja velikih ali manjših skupin, organizacijske sposobnosti.”

Moje delo in tuji jeziki

Med najbolj iskanimi znanji so torej tudi tuji jeziki, ki so dandanes pogoj za skoraj vsako delovno mesto. To potrjujejo tudi na Zavodu za zaposlovanje, kjer pravijo, da pri zahtevah delodajalcev “med tujimi jeziki prevladuje znanje angleškega jezika, sledi nemški jezik. Obstajajo poklici, za opravljanje katerih delodajalci zahtevajo obvladovanje več jezikov (npr. tehnični in komercialni zastopniki). Tu so zahteve vezane na specifiko delovnih mest glede na jezikovno področje trga, s katerim posluje delodajalec. Taki poklici so še ekonomisti, tajniki, sekretarji, vozniki in natakarji (komunikacija v tujem jeziku).” Enako pravijo tudi na Andragoškem zavodu Slovenije: “Od kandidatov se pričakuje tudi znanje tujih jezikov, večinoma angleščine, nemščine, francoščine in španščine, podjetja, ki poslujejo z vzhodnoevropskimi državami, pa od kandidatov želijo tudi znanja npr. ruskega, poljskega jezika itd.”

A samo znanje tujih jezikov pogosto ni dovolj, saj delodajalec želi še potrdilo, s katerim dokazujemo, da jezik resnično obvladamo. Tako lahko za pridobitev evropskih certifikatov o znanju tujih jezikov opravljamo “test TOEFL za angleški jezik, izpite v centrih Goethe-Institut za nemški jezik, Francoski inštitut Charles Nodier za francoski jezik, Instituto Cervantes za španski jezik,” dodajata Jerca Rupert in Tanja Vilič Klenovšek z Andragoškega centra Slovenije.

Moje delo in računalniška znanja

Poleg znanja tujih jezikov so med najpogostejšimi zahtevami še računalniška znanja. “Pri računalniških znanjih se najpogosteje zahteva znanje za delo z urejevalniki besedil, znanje za delo s preglednicami in v nekoliko manjši meri delo z bazami podatkov. Poznavanje operacijskih sistemov in računalniških omrežij je povezano s posebnostmi poklicev in delovnih mest,” opažajo na Zavodu za zaposlovanje. To potrjujejo tudi na Andragoškem centru Slovenije, kjer so želeli iskalce zaposlitve spomniti še na program ECDL, ki omogoča pridobitev evropskega certifikata o računalniški pismenosti.

Druga znanja in potrdila

Z izobraževanjem pa lahko pridobite še nekatera druga potrdila o novo pridobljenem znanju. “Posamezniki se lahko izobražujejo in pridobivajo potrdila o pridobljenih znanjih v izobraževalnih programih, ki omogočajo pridobitev javno veljavne stopnje izobrazbe ali poklicne kvalifikacije (http://www.nrpslo.org/), in v drugih izobraževalnih programih za odrasle, od katerih nekateri omogočajo pridobitev javno veljavne listine (npr. računalniška pismenost za odrasle, projektno učenje za mlade, slovenščina za tujce, programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, angleščina za odrasle ...),” še dodajata Jerca Rupert in Tanja Vilič Klenovšek z Andragoškega centra Slovenije. Izpostavili sta še zakonsko predpisana znanja, ki se pogosto znajdejo med zahtevami za delovno mesto: “Tu so še nekatera specialna znanja, ki jih delodajalci zahtevajo, saj so za nekatera delovna mesta ta zakonsko predpisana (npr. strokovni izpit iz socialnega varstva, strokovni izpit iz upravnega postopka, strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ...).”

Seveda pa o naših sposobnostih in o tem, kako se znajdemo na delovnem mestu, ne odločajo le naša znanja, pač pa tudi tako imenovane mehke veščine, ki so pri delodajalcih vse bolj zaželene. “Delodajalci pri kandidatih cenijo oziroma od njih želijo tudi t. i. mehke veščine, kot so komunikacijske veščine in veščine timskega sodelovanje oziroma sposobnosti dela z ljudmi,” pravijo na Andragoškem centru Slovenije, to pa potrjujejo tudi na Zavodu za zaposlovanje: “Delodajalci od kandidatov za zaposlitev najpogosteje zahtevajo, da so komunikativni, pri tem izstopajo poklici za delo s strankami, ter da imajo organizacijske sposobnosti. Tu lahko izpostavimo zlasti poslovne sekretarje, strokovnjake za logistiko in strokovnjake za poslovanje. Redkeje se pojavlja zahteva po sposobnosti za vodenje manjših in velikih skupin.”

Pripravil team mojazaposlitev.si


NAZAJ