Odpravnina

Po ZDR-1 ima delavec pravico do odpravnine in je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino, če je delavcu pogodba o zaposlitvi odpovedana s strani delodajalca:

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika navedene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, ki bi delavcu pripadala, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Do odpravnine kot jo določa 108. člen ZDR-1 v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, je upravičen tudi delavec, ki pogodbo izredno odpove delodajalcu iz razlogov na strani delodajalca, ki jih predpisuje ZDR-1.

ZDR-1 je uvedel tudi pravico delavca do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je urejena z 79. členom ZDR-1.

Po navedenem členu ima delavec, ki mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ker je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine, razen v primeru:

- ko je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena:

  • zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
  • za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
  • za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

- ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,

- če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višina odpravnine za določen čas znaša:

  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 zgoraj navedene osnove,
  • če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnje alineje, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega alineje za vsak mesec dela.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. člena ZDR-1


NAZAJ