Prezentizem - prisotnost bolnega delavca

Prisotnost bolnega delavca na delovnem mestu je lahko za podjetje višji strošek kot bolniška odsotnost, zato bi morali prezentizmu nameniti ravno toliko pozornosti kot absentizmu.

Prezentizem v Sloveniji (vir: freedigitalphotos.net by Praisaeng)Kljub temu, da je prezentizem glede na različne ankete in raziskave precej pogost med zaposlenimi, se o njem kot težavi govori dosti manj kot o bolniški odsotnosti z dela - absentizmu. Razlog je tudi v tem, ker je odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe preprosto beležiti, s tem ko je na drugi strani veliko težje slediti številu delavcev, ki so prišli na delo kljub slabemu počutju in to lahko izvemo le preko anket in raziskav. Posledično so tudi ocene stroškov v povezavi s tem zelo okvirne, podjetja, ki so to izvedla, pa so ugotovili, da stroški nikakor niso zanemerljivi (npr. trgovsko podjetje Sainsbury je izračunalo, da ima zaradi prezentizma 800€ stroška letno za vsakega zaposlenega posebej).

Kdaj govorimo o prezentizmu

Ta pojav je zaznan predvsem zadnja leta v času gospodarske krize in povečanega odpuščanja. Stroka za prezentiste šteje zaposlene, ki so v teku enega leta vsaj dvakrat prišli v službo kljub temu, da so se počutili bolne ali so bili celo poškodovani. Obstaja pa še drugi pomen prezentizma in sicer ko se zaposleni na delovnem mestu zadržuje dlje kot je potrebno, ne izkoristi odmorov niti dopustov, strokovnjaki pa to povezujejo predvsem s strahom pred izgubo zaposlitve.

Razlogi za prezentizem

Zgoraj omenjeni strah pred izgubo službe in posledično dohodka je le eden izmed vzrokov, da delavec ne želi izostati z dela. Predvsem pri manjših podjetjih je pogosto razlog ta, da ni nikogar, ki bi prevzel njegove naloge in bi se jim delo nakopičilo v (pre)veliki meri. Pogost je tudi občutek, da si zaposleni ne more dovoliti dneva izostanka naj si bo zaradi udeležbe na pomembnem dogodku ali sestanka. Lahko nastane tudi kot posledica posebnih ukrepov podjetja za zmanjšanje bolniške odsotnosti kot je na primer strog nadzor nad bolniško odsotnostjo ali pa denarna nagrada za tiste, ki skozi celo leto ni izkoristil bolniške.

Kakšnega posebnega pravila v povezavi s tem, kateri profili zaposlenih kljub slabemu počutju ne želijo ostati doma, ni. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije naj bi bilo največ prezentizma pri samozaposlenih ter manjših podjetjih, kjer vsaka odsotnost pomeni zmanjšan obseg poslovanja in posledično manjše prihodke. Zanimivo je tudi dejstvo, da je ta pojav prisoten tako pri visoko kvalificiranih kot pri nizko kvalificiranih delavcih. V nasprotju z nizko kvalificiranimi, ki se navadno bojijo delodajalca in za svoje delovno mesto gre pri visokokvalificiranih pogosto za občutek krivde, če ne gredo v službo. 

Kaj pravi statistika ...

Natančnejši podatki o prisotnosti prezentizma v Sloveniji so iz leta 2012, ko sta Aleksandra Kanjuo Mrčela in Miroljub Ignjatović predstavila izsledke raziskave o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Kar 59,2 odstotka anketiranih je odgovorilo, da so v zadnjem letu delali navkljub bolezni, kar je bilo dosti več od EU povprečja, ki znaša 39,2 odstotka. V zadnjih 12 mesecih ni bilo na bolniškem dopustu niti en dan 60,7 odstotkov sodelujočih v anketi, 27 odstotkov pa jih je navedlo, da se bojijo, da bodo v naslednje pol leta izgubili službo.

Stroški prezentizma

Obseg slabih posledic prezentizma lahko le ocenimo, kljub temu pa so zdravniki poenotenega mnenja, da pomeni škodo tako za posameznika kot za podjetje kot tudi za zdravstveno blagajno. Ocene iz tujine kažejo, da je ekonomska škoda, ki jo prezentizem povzroča delavcu, delodajalcu in gospodarstvu, dosti hujša kot posledice absentizma (primer: angleški raziskovalci so ocenili, da so pri njih stroški prezentizma 1,8-krat višji kot stroški absentizma.).

Posledice prisotnosti bolnega delavca so povsem predvidene - veliko hitreje lahko pride do nezgode pri delu, v primeru virusnega obolenja lahko naleze sodelavce in stranke, tak delavec je hitreje utrujen, manj motiviran in posledično tudi manj učinkovit. Zdravljenje bolnega delavca, ki kljub temu pride na delo, pa je dolgotrajnejše, obenem pa lahko pusti resne posledice na zdravju zaposlenega. Vse to je povezano z višjimi stroški tako za delodajalca kot zdrav­stvene blagajne, da o neprenecljivosti našega zdravja ne govorimo.

Zato bi se morala podjetja prezentizma lotiti sistematično in z aktivnostmi na dolgi rok, potrebno je poskrbeti za zdravje zaposlenih ter jih ozaveščati o odgovornosti in skrbi za svoje zdravje, saj le zdravi in zadovoljni zaposleni so lahko tudi uspešni pri svojem delu.

Vir: časopis Finance, št. 88 (8.5.2015)